Tina Šutej, nesporna kraljica slovenske atletike zadnjih let (ali celo dlje), po dveh četrtih mestih na svoje sedmo svetovno prvenstvo prihaja z jasno željo. "Po dveh četrtih mestih na zadnjih dveh prvenstvih drugo kot medalja ne more biti cilj, ampak ..." sporoča 36-letnica, ki je samo letos z velikih tekmovanj prinesla dve medalji. Sledi še praktično edina, ki ji manjka?

Tina Šutej je že nekaj časa prvo žensko ime slovenske atletike in ob Kristjanu Čehu glavni adut za slovensko medaljo na svetovnem prvenstvu v Tokiu.

Tokio 2025 je za slovensko rekorderko v skoku s palico (482 centimetrov) že 27. veliko člansko atletsko tekmovanje, med katera uvrščamo svetovna in evropska prvenstva na prostem in v dvorani ter olimpijske igre.

Kristjan Čeh v Tokiu lahko postane najboljši v zgodovini

Atletika

8. Sep 2025 1

Atletika

8. Sep 2025 1

Najboljša slovenska atletinja zadnjega obdobja je na velikih tekmovanjih osvojila že šest kolajn – zadnji dve marca letos, ko je najprej postala evropska, potem pa še svetovna dvoranska podprvakinja –, a na tistih največjih, med katera uvrščamo olimpijske igre in svetovna prvenstva, še ne.

Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih, leta 2023 v Budimpešti in leto pred tem v Eugeneu, je bila četrta. Velika osmoljenka je bila predvsem pred dvema letoma, ko je na Madžarskem brez medalje ostala z istim končnim rezultatom kot tretjeuvrščena.

Ker je stara 36 let in se njen čas, hočeš nočeš, izteka, smo jo seveda tudi tokrat povprašali o tem, ali je letošnje svetovno prvenstvo njen zadnji nastop na največjem odru. K sreči ni prikimala in dala vtis, da utegne sijajno kariero še podaljšati za kakšno leto ali dve.

Glede na to, kako dobro ji gre, bi bilo škoda, če bi bilo drugače. Marsikaj pa bi znalo biti odvisnega tudi od razpleta na Japonskem, kjer bo v kvalifikacijah prvič v akcijo stopila že v ponedeljek.

Kako se počutite pred sedmim nastopom na svetovnem prvenstvu?
Počutje je super, zdravje tudi. Nekaj časa sem bila doma in opravila nekaj zelo dobrih treningov. Na Japonskem je bilo nekaj časa za navajanja na časovno razliko, prizorišče in nekaj aktivacije pred tekmo. Prav veliko treninga v Tokiu ni bilo. Kar smo naredili, smo naredili. Upam, da bom na tekmi dobro tehnično skakala. Samo to bo prineslo dober rezultat.

Mikaven bonus za vsak svetovni rekord na SP v atletiki

Atletika

13. Sep 2025 1

Atletika

13. Sep 2025 1

V dvoranski sezoni ste blesteli, z zimsko pa začeli slabše od pričakovanj, a v zadnjem času začeli stopnjevati formo. Je bilo to načrtovano?
Ne, tega nisem načrtovala. Pred začetkom poletne sezone sem imela nekaj težav z mišico na roki, zato je bil začetek sezone malo slabši. Potem sem formo stopnjevala in tudi izboljševala izide. Celotno sezono sem bila zelo konstantna. Manjka le še pika na i, kak res dober rezultat. Upam, da ga dosežem na največji tekmi sezone.

Na zadnjih dveh svetovih prvenstvih ste bili na nehvaležnem četrtem mestu, je letos zato edini cilj medalja?
Na vseh zadnjih prvenstvih je bila cilj medalja, a mi na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih na žalost ni uspelo priti do nje, dvakrat sem bila četrta. Nazadnje v Budimpešti celo z istim izidom kot tretjeuvrščena. Logično bi bilo, da je letos cilj medalja, a konkurenca je letos res močna.

Mislim, da bo za medaljo treba skočiti prek 485 centimetrov ali več, kar je seveda nov državni rekord. Sama verjamem, da sem to sposobna skočiti, ampak treba bo pokazati na tekmi. Konkurenca je izjemna, preostala dekleta so sposobna skočiti tudi prek 490 centimetrov. Boj bo res hud.

Medalje si želim, pričakujem pa jo definitivno ne, saj moji rezultati v letošnji sezoni ne spadajo med prve tri. Verjamem pa, da lahko, če se mi na tekmi vse sestavi, pokažem, kar znam in lahko osvojim tudi medaljo. Imate res veliko izkušenj z največjih tekmovanj.

Pekel za kadilce, raj za nekadilce

Atletika

13. Sep 2025 0

Atletika

13. Sep 2025 0

Koliko je to prednost v primerjavi s preostalimi dekleti?

Morda je manjša prednost, a je po drugi strani res, da je večina trenutno najboljših prav tako zelo izkušenih. Tudi one so tekmovale na številnih velikih tekmah in osvajale medalje. Imajo jih več kot jaz. Ne bi rekla, da bo to v Tokiu zame velika prednost v lovu na medaljo.

Morda le pred kakšno mlajšo tekmovalko. Bomo videli, kako se bosta odrezali ameriški dvojčici Hana in Amanda Moll, ki sta neizkušeni, ampak jasno je, da tudi njiju še zdaleč ne bi odpisala. Američani na velikih tekmovanjih kot po pravilu osvajajo medalje.

Kako težko je, ko na največjem tekmovanju v svojem športu dvakrat zapored končaš na četrtem mestu?

Definitivno je težko. V prvem trenutku čutiš predvsem jezo in žalost, negativna čustva. Po nekaj prespanih nočeh pa vidiš, da si naredil vse, kar si lahko. Da več ni šlo.

Glede na to, da sem športnica res že dolgo časa in poznam konkurenco, vem, da je tudi četrto mesto dober rezultat. Nekateri pravijo, da štejejo samo medalje, ampak to ni res. Če bi bilo, potem bi nastopali sam trije in bi si med seboj razdelili medalje.

Čutite pritisk, da morate osvojiti medaljo?
Pritiska s strani javnosti absolutno ne čutim. Kaj ljudje pričakujejo, je njihova stvar. Največji pritisk si na tekmovanjih ustvarjam sama, kar pa je lahko tudi dobro, če izkoristiš pozitivno tremi. Pozitivna napetost je na tekmah lahko samo dobra.

Večkrat smo vas že vprašali, a vas bomo še enkrat – kako je s prihodnostjo? Boste tekmovali tudi v naslednji sezoni?
Ne vem. O prihodnosti trenutno ne razmišljam. Osredotočam se le na tekmovanje, ki je pred mano. Potem sledi nekaj časa počitka, nakar bomo videli, kako bo. Da bi aktivno razmišljala o koncu kariere, ne, ne morem pa ničesar obljubljati.